Onesnaževanje zraka zaradi gozdnih požarov je povzročilo 33,5 tisoč smrtnih žrtev letno

Kazalo:

Onesnaževanje zraka zaradi gozdnih požarov je povzročilo 33,5 tisoč smrtnih žrtev letno
Onesnaževanje zraka zaradi gozdnih požarov je povzročilo 33,5 tisoč smrtnih žrtev letno
Anonim

Znanstveniki so prvič preučili, kako gozdni požari vplivajo na ekologijo mest, in prišli do zaključka, da onesnaževanje zraka, ki ga povzročajo, vsako leto ubije 33,5 tisoč ljudi. Velik del teh smrti se zgodi na Japonskem, v Mehiki, na Kitajskem, v Južni Afriki, na Tajskem in v ZDA. Rezultati raziskave so bili objavljeni v znanstveni reviji Lancet Planetary Health.

Za eno najnevarnejših posledic globalnega segrevanja danes velja, da sta se pogostost in obseg gozdnih požarov v zadnjih letih opazno povečala v ZDA, Avstraliji, številnih državah Latinske Amerike, pa tudi v ruski Sibiriji in nekatere regije na jugu Kanade. Ti požari ne povzročajo le ogromne okoljske in gospodarske škode, ampak tudi neposredno škodujejo zdravju ljudi.

Skupina okoljevarstvenikov in zdravnikov pod vodstvom profesorja Guo Yuminga z univerze Monash (Avstralija) je izvedla prvo celovito oceno, kako delci pepela, saje ter različni aerosoli in nevarne snovi v dimu gozdnega požara vplivajo na dobrobit vseh človeštvo kot celoto.

Posledice požarov

Za pridobitev podobnih ocen so raziskovalci v začetku leta 2000 do konca leta 2016 spremljali, kako so požari vplivali na kakovost zraka v 745 največjih mestih na svetu. Znanstveniki so te podatke primerjali s tem, kako se je smrtnost na teh metropolitanskih območjih spreminjala, kar jim je pomagalo oceniti vpliv gozdnih požarov na splošno smrtnost, pa tudi na pojavnost nevarnih bolezni pljuč in srčno -žilnega sistema.

Izkazalo se je, da gozdni požari predstavljajo dokaj velik delež v skupnem številu letnih smrti, približno 0,8%, kar je približno 33,5 tisoč primerov prezgodnje smrti ljudi. Največ jih je na Japonskem, kjer emisije zaradi gozdnih požarov letno zahtevajo okoli sedem tisoč življenj. Znanstveniki menijo, da je to posledica velike gostote prebivalstva in bližine države do velikih žarišč gozdnih požarov.

Države, ki so jih emisije požara v zadnjih dveh desetletjih najbolj prizadele, so tudi ZDA, Kitajska, Tajska, Južna Afrika in Mehika. Po trenutnih ocenah znanstvenikov približno 3-5 tisoč njihovih prebivalcev letno umre zaradi bolezni pljuč in srčno-žilnega sistema, ki so jih povzročili pepel in aerosoli naravnega izvora.

Guo Yuming in njegovi sodelavci upajo, da bodo ustrezni organi ZN in vlade posameznih držav sveta upoštevali njihove izračune in se začeli aktivno boriti proti gozdnim požarom ter različnim podnebnim in antropogenim dejavnikom, ki so prispevali k njihovemu povečanju v zadnjih nekaj desetletjih.

Priporočena: