Masovna zasaditev gozdov je povzročila plitvino rek

Kazalo:

Masovna zasaditev gozdov je povzročila plitvino rek
Masovna zasaditev gozdov je povzročila plitvino rek
Anonim

Zasaditev velikih površin ravnin in nekdanjih kmetijskih polj z gozdovi lahko privede do dejstva, da bo v rekah, ki mejijo nanje, že nekaj desetletij po začetku pogozdovanja manj vode. Do tega zaključka so prišli britanski klimatologi.

"Ponovno pogozdovanje je eden glavnih načinov za boj proti globalnemu segrevanju, vendar moramo biti zelo previdni pri izbiri, kje jih posaditi. V nekaterih delih sveta zaradi narave razpoložljivosti vode pogozdovanje ne bo tako donosno, kot je bilo sprva" Zdi se, "pišejo znanstveniki. …

Po mnenju ekologov in klimatologov je danes sankcionirano in nezakonito krčenje gozdov še vedno eden glavnih problemov za ekologijo in podnebje na Zemlji. Meritve satelitov NASA kažejo, da se je stopnja krčenja gozdov v zadnjem desetletju povečala za 62%, kar je nov rekord za celotno obdobje opazovanja.

Po njihovem mnenju je Zemlja vsako leto prikrajšana za ogromne gozdove, ki so po površini enaki Šrilanki ali kakšni majhni državi v Evropi. Večina teh posekov se pojavlja v tropih, vendar ne obidejo Rusije in drugih severnih držav.

Izguba gozda skrbi klimatologe in ekologe iz več razlogov. Ne vodi le do izginotja dreves, ki absorbirajo velike količine CO2, vodi pa tudi do obsežnega prestrukturiranja ekosistemov in drugih sprememb, ki vplivajo na lokalno in svetovno podnebje. Zlasti drevesa motijo izhlapevanje vode iz tal, hladijo zemljo in služijo kot vir aerosolov, ki hladijo zemeljsko atmosfero in odsevajo del svetlobe in toplote v vesolje.

Plitko v 25 letih

Laura Bentley, klimatologinja z Univerze v Cambridgeu (Združeno kraljestvo) in njen kolega David Coombs sta odkrila, da pogozdovanje - eden najučinkovitejših načinov boja proti učinkom krčenja gozdov in naraščajočih temperatur na Zemlji - ne bo vedno koristno za ljudi in lokalni ekosistemi.

Do tega zaključka so raziskovalci prišli po preučevanju, kako se je spremenilo stanje 43 kotičkov nekdanjih kmetijskih zemljišč, pa tudi naravnih ravnic in stepe, kjer so gozdove posadili pred dvema ali tremi desetletji. Kot ugotavljajo raziskovalci, ta ozemlja niso bila le v Evropi in Aziji, ampak tudi v Avstraliji in na vseh drugih celinah Zemlje, razen na Antarktiki.

Obsežna študija rasti teh nasadov v naslednjih 25 letih je pokazala zanimiv učinek. Izkazalo se je, da se je posledično vodna bilanca teh regij močno spremenila: zlasti so reke tam postale plitke. Že v prvih petih letih po zasaditvi dreves se je količina vode v rekah zmanjšala za 25%, v naslednjih letih pa se je od začetne ravni zmanjšala za 40%. V nekaterih primerih so, kot ugotavljajo raziskovalci, reke popolnoma suhe.

Ti procesi so bili najbolj izraziti na ozemljih travnikov in ravnic, na katere kmetijstvo ne vpliva in so v dobrem stanju pred začetkom sajenja gozdov. Poleg tega se je učinek pogozdovanja v različnih regijah sveta močno razlikoval. Na primer, v Evropi so imeli na splošno pozitiven učinek, v Avstraliji in Južni Afriki pa so poslabšali suše in posegli v življenje lokalne flore in favne.

Vse to po mnenju znanstvenikov nakazuje, da ne bi smeli nepremišljeno obnavljati gozdov na ozemljih, ki so za to na voljo. Raziskovalci upajo, da bodo zbrani podatki okoljevarstvenikom in oblastem pomagali izvesti celovito oceno posledic takšnih ukrepov in izbrati optimalna območja za sajenje gozdov.

Priporočena: